1. Jezus se ob morju ustavi,
Me pogleda in prijazno povabi :
« Pusti ribe, ljudi lovil boš ! »
R. Dragi Jezus, si res mene poklical,
S tvojih ustnic svoje ime sem zaslišal ?
Glej, zapuščam prazen čoln na obali,
Zdaj odhajam, kamor kličeš me ti.
2. Reven, nesposoben sem človek,
Kar premorem, je zvestoba do tebe,
Rad potegnil ljudi bi iz greha.
3. Tu sem, moje roke porabi,
Šibke noge in okorne besede,
Kaplje znoja in vso ljubezen.
4. V zlobi se človeštvo utaplja,
Mreža božje ga besede zajame,
Za rešitev se ti izročijo.
